Projekt Solarne mobilnosti
Naš električni športni avto "Bolt"
Kako priti do električnega avta?
Zgodovina električnih avtomobilov v Sloveniji
Za tiste, ki bi radi RX-8 Bolt in R5 elektro videli v živo...
Srečanje električnih vozil v Logarski dolini
Zakaj in kako smo se lotili električnega vozila in od kod ideja o Solarni mobilnosti?
Pred petimi leti smo kupili razbito Toyoto Prius, ki jo je mojster Vando popravil, da je boljša kot nova. Žal pa ta avto ne omogoča tega, kar bi lahko (razlog najdete v filmu "kdo je ubil električni avto" ), zato sem se s prijatelji lotil predelave Renault Espaca v električno vozilo. Avta nismo delali zato, da bi ga kasneje izdelovali oz.predelovali serijsko - cilj je bil pokazati in dokazati, da tehnologije že obstojajo in da če lahko trije hobisti sestavijo tak avto v domači garaži, bi lahko proizvajalci vozil to storili bolje in ceneje. Tehnične rešitve torej so, le volje ni...
Naši električni avtomobili so sedaj povezani s fotovoltaično elektrarno, ki letno zagotavlja čisto energijo za 30000 km in tako v praksi dokazuje, da je ideja solarne mobilnosti tudi praktično uresničljiva. Projekt je bil zaključen maja 2009 s povezavo elektrarne v omrežje. Nadgradnja tega bi lahko bil "Project better place", ki predvideva masovno uvedbo električnih vozil in njihovo aktivno vlogo v elektroenergetskem omrežju (nočno polnjenje in oddajanje energije v omrežje podnevi).
Po predelavi Renault Espaca smo ponovno usposobili in posodobili (z LiPo akumulatorji) prvi slovenski električni avto - Zoričev R5, ki je vzbujal pozornost na Ženevskem salonu leta 1993. Zadnji večji projekt je bila predelava športnega avtomobila Mazda RX-8 s komponentami, ki smo jih pobrali iz EEspaca in tudi ta avto je na cesti od septembra 2009. Aprila 2010 začnemo s predelavo dveh novih vozil Dacia Sandero na električni pogon
Zanimivo je, da sem pri tem delu spoznal veliko pravih strokovnjakov in izumiteljev iz področja električnih pogonov - mislim, da jih imamo več na prebivalca, kot Nemčija in celo več kot Izrael! Žal pa naša država, ki je nedvomno na svetovnem vrhu verbalnosti in deklarativnosti, ni sposobna teh ljudi priznati, nagraditi in motivirati, da bi tudi mi postali gonilo svetovnega razvoja alternativnih vozil. Pa verjemite, res imamo inovativne in pametne glave, samo nihče ne ve zanje. Znani so pa razni borzni dobičkarji in gradilci trgovskih centrov in igralniških zabavišč, ki naj bi našo deželo popeljali v svetlo prihodnost. Pa temu res verjamemo?
Vključil sem se v nekaj slovenskih inovativnih projektov in ugotovil, da tam, kjer politiki še niso imeli zraven svojih umazanih prstov, še vedno uspešno delujejo naša podjetja, ki v marsičem sodijo v sam svetovni vrh. Optimizem tako ostaja in če se bodo stvari pri nas spremenile, bomo morda uspeli ne samo ujeti korak s časom, ampak biti tista država v Evropski uniji, ki utira pot naprej.
V Priusa smo vgradili dodatne PV celice, ki zmanjšujejo porabo 12V porabnikov.
Glede na to, da vso 12V elektriko dobi preko DC DC pretvornika, je smotrneje
napajati 12V kot pa glavno baterijo. Projekt leta 2009 je bil predelati Prius, da bo
imel vgrajeno dodatno LiPo baterijo, ki se polni iz omrežja. Posega v obstoječ Priusov sistem
ni, tako da ne bo problemov z garancijo. 24.9.2009 je naš Prius prvič zapeljal
kot vtični hibrid, uspelo pa nam je znižati porabo na cca 3,5 litra/100 km za
prvih 50 km vožnje (dodatna 2 kWh baterija). Po spraznitvi dodatne baterije
deluje kot običajen Prius.
Zadnji prototip je bil športno vozilo Bolt (predelana Mazda RX-8, na cesti od sept.2009), ki zares prepriča s svojimi lastnostmi
Kako smo sestavljali E Espace (angleško)
Do upokojitve E Espaca smo prevozili 13000 km,
dosegel pa je maksimalno hitrost 125 km/h. E espace je bil tudi homologiran kot
električno-hibridno vozilo.
Od 15.-17.6.2009 je bil na sporedu dokumentarni film "Planet prihodnosti" v Kinu Dvor. V filmu nastopata tako E Espace kot tudi R5 elektro, ki je tudi nekakšna "rdeča nit" filma.
Parada
električnih vozil na Koroškem ob Vrbskem jezeru je bila 16.-18.5.2008
E Espace je v neprekinjeni vožnji prevozil pot od Češnjice do Velikovca
(100 km ) preko Jezerskega, potem pa še do Celovca (30 km), akumulatorji pa še
zdaleč niso bili prazni! Vse skupaj smo v dveh dneh prevozili 300 km,
organizator Eurosolar Koroška pa je poskrbel, da se je zvrstilo veliko dogodkov,
katerih vrh je bila večerna prireditev v Celovški dvorani WIFI.
Spodaj: 7.maj 2008: Kokam Litij polimer celica 3,7 V 200 Ah - energija, ki jo
vsebuje 0,74 kWh (približno enako kot 80 Ah 12V avtomobilski akumulator), masa 4
kg! Če jih kdo potrebuje - uvoznik v tem delu EU je
Anet d.o.o. Novi Bolt ima z enakimi
baterijami domet 300 km!
Spodaj: E Espace na konferenci o klimatskih spremembah
na Brdu 16. novembra 2007
Prva vožnja 21.8.2007
kako smo ga sestavljali:
Trofazni motor v E - espacu.
Vgradnja
900 ccm dvovaljnega agregata
zadovolji pogledi ...
motor, agregat in pomožne naprave so vgrajene, sedaj je potrebno vse skupaj
zvezati
kako izgleda frekvenčni regulator(Stoja d.o.o.)
in trofazni asinhroni vodno hlajeni motor (tudi Stoja d.o.o.)
Akumulatorji Fiamm in kasneje Trojan so bili nameščeni v zadnjem delu avta - Li-Po s
trojno kapaciteto in polovično maso so sedaj v dveh zabojih ob straneh
Električni avtomobili - kaj to pomeni za porabo energije?
Če bi v Nemčiji (kjer se največ vozijo) vseh 42 mio avtomobilov zamenjali z električnimi, bi poraba el.energije v nemčiji narasla za 16-17 %, od tega večina nočnega toka, saj se avtomobili v glavnem polnijo podnevi in vozijo ponoči. V Avstriji bi se poraba pri prehodu na električna vozila povečala za 8%, izračuna za Slovenijo pa ni nihče naredil, verjetno pa bi bila številka za las višja od Avstrijske. Z nočno elektriko baje že tako ne vemo kaj bi in zato osvetljujemo križišča sredi ničesar, plakate in cerkve, vsi načini skladiščenja in uporabe podnevi (prečrpavanje vode v višjeležečo akumulacijsko jezero) pa so energetsko zelo neučinkoviti (nekaj % izkoristka). Zavedati se moramo dejstva, da JE Krško ali dravske velikanke ne moremo ponoči zaustaviti ali zmanjšati njeno obratovanje, zato je akumulacija te energije v električnih avtomobilih zelo dobrodošla. V Kanadi obstaja celo študija, po kateri bi lahko večje število teh avtomobilov, ki podnevi ne bi bili v uporabi, to energijo vračalo v sistem in tako blažilo dnevno-nočno razliko v porabi. Za tiste, ki imate radi številke: E Espace porabi za 100 km poti s hitrostjo cca 80- 90 km/h 20 kWh električne energije, kar je energetski ekvivalent dvema litroma bencina ali 1,8 litra dizelskega goriva. Tudi, če bi vso električno energijo pridobivali iz fosilnih goriv, bi za 20 kWh potrebovali približno 4,5 litre mazuta ali ustrezno količino premoga, upoštevati pa je treba tudi, da so centralni filtri , ki jih imajo TE mnogo boljši od avtomobilskih, pa tudi to, da TE ne deluje "na hladno", kot deluje osebni avto s pogonom na fosilna goriva prvih 5 do 10 minut. Vedeti moramo tudi, da Slovenija iz fosilnih goriv dobiva dobrih 30% električne energije, dobrih 10% pa je še iz uvoza, kjer so fosilna goriva udeležena z neznanim odstotkom, kar pomeni, da pri porabi naše električne energije "pokurimo" za slaba 2 litra fosilnih goriv na 100 km (E Espace, majhen električni avto ustrezno manj). Upoštevati je treba tudi to, da se EV polnijo v glavnem ponoči, ko manjše TE na mazut zaustavijo. Če avto polnite preko fotovoltaične elektrarne seveda odpadejo tudi ti izpusti.
Za zrak v mestih bi bili električni avtomobili pravi blagoslov: bencinska in dizelska vozila prvih 5 minut, ko še niso ogreta (takih vozil je v mestu večina) izpuščajo v zrak poleg CO2, ki ni strupen tudi kup strupenih plinov, predvsem CO in neizgorele ogljikovodike. Tukaj tudi hibridi niso dosti na boljšem, le Plug in hibridi (ki jih še ni), bi delno reševali ta problem.
V zadnjem času so električna vozila zelo v trendu, zato se je s tem začelo ukvarjati veliko posameznikov in podjetij, marsikdo "lovi" kakšna nepovratna sredstva, žal pa manjka izkušenj in delujočih vozil. Sam sodelujem s podjetji Elaphe, Stoja in ANET in pri razvoju hibridne ladje Seaway Greenline ter v projektu slovenskega mestnega električnega avtomobila Chebela (Oprema Ravne). Pri drugih slovenskih projektih NE SODELUJEM, zato prosim, da me podjetja in posamezniki ne navajajo kot referenco za svoje projekte in ne objavljajo delov teksta ali slik iz teh strani brez moje privolitve.
If you want to see what is it all about -
The movie
WHO KILLED THE ELECTRIC CAR
Vehicules electiques - French site
Everything about photovoltaics
World energy consumption in statistics
