Projekt Solarne mobilnosti
EM Potencial, napredne tehnologije
Kako priti do električnega avta?
Zgodovina električnih avtomobilov v Sloveniji
Za tiste, ki bi radi RX-8 Bolt in R5 elektro videli v živo...
Srečanje električnih vozil v Logarski dolini 2009
Zakaj in kako smo se lotili električnega vozila in od kod ideja o Solarni mobilnosti?
Zakaj bi zanamcem pokurili vsa fosilna goriva, če to sploh ni potrebno? Z nekoliko spremenjenimi navadami in malo bolj spremenjeno tehnologijo lahko zadržimo večino mobilnosti in omogočimo mobilnost tudi tistim, ki je danes nimajo. Z mislimi na to se je počasi porajala naša ideja solarne mobilnosti, ki v enostavnih besedah pomeni transport z uporabo obnovljivih virov energije. Glede na to, da se že nekaj časa tako prevaža cela naša družina brez da bi dobili kakšne subvencije je očitno, da je tak način mobilnosti možen.
O električnem avtu sem sanjal že od svojih študentskih let, ko sem leta 1983 neuspešno skušal predelati trokolesno bencinsko vozilo na pogon z istosmernim motorjem za obračanje tankovske kupole in starimi svinčenimi akumulatorji. Kombinacija nedovršene tehnologije, praznega žepa in premajhnih izkušenj se drugače tudi ne bi mogla končati...Leta 2006 sem se s prijatelji lotil predelave starega Renault Espaca v električno vozilo. Avta nismo delali zato, da bi ga kasneje izdelovali oz.predelovali serijsko - cilj je bil pokazati in dokazati, da tehnologije že obstojajo in da če lahko trije hobisti sestavijo tak avto v domači garaži, bi lahko proizvajalci vozil to storili bolje in ceneje. Tehnične rešitve torej so, le volje ni...
od takrat je minilo nekaj let in naši štirje električni avtomobili so sedaj povezani s fotovoltaično elektrarno, ki letno zagotavlja čisto energijo za 30000 km in tako v praksi dokazuje, da je ideja solarne mobilnosti tudi praktično uresničljiva. Projekt je bil zaključen maja 2009 s povezavo elektrarne v omrežje. Nadgradnja tega bi lahko bil "Project better place", ki predvideva masovno uvedbo električnih vozil in njihovo aktivno vlogo v elektroenergetskem omrežju (nočno polnjenje in oddajanje energije v omrežje podnevi, tzv tehnologija Vehicle to Grid V2G). Eno naše vozilo tako vračanje energije že zmore.
Po predelavi Renault Espaca smo ponovno usposobili in posodobili (z LiPo akumulatorji) prvi slovenski električni avto - Zoričev R5, ki je vzbujal pozornost na Ženevskem salonu leta 1993. Zadnji večji projekt je bila predelava športnega avtomobila Mazda RX-8 s komponentami, ki smo jih pobrali iz EEspaca in tudi ta avto je na cesti od septembra 2009. V letu 2010 sem predeloval avtomobile po Svetu - spomladi BYD F0 na Kitajskem, jeseni pa Smarta v Belgiji. Projekt Smart smo začeli avgusta 2010 in v enem mesecu prototipno predelali Smarta kot nekakšno cenovno ugodno mestno vozilo z omejenim dometom in hitrostjo. Tak Smart se bo prihodnje leto serijsko predeloval v Belgiji. Predelali smo tudi eno novo vozilo Dacia Sandero, ki ima preko 300 km dometa in ga uporabljamo kot glavno družinsko vozilo za vse prilike. Leto 2011 je prineslo zelo zanimivo delo - elektrifikacijo obstoječega italijanskega vozila v eletrično z vgradnjo Iskrinega pogonskega sistema, ki bo leta 2012 v serijski proizvodnji. Delo dobro napreduje, prototip nabira kilometre, več podatkov pa bo objavljenih po jesenski predstavitvi.
Zanimivo je, da sem pri tem delu spoznal veliko pravih strokovnjakov in izumiteljev iz področja električnih pogonov - mislim, da jih imamo več na prebivalca, kot Nemčija in celo več kot Izrael! Žal pa naša država, ki je nedvomno na svetovnem vrhu verbalnosti in deklarativnosti, ni sposobna teh ljudi priznati, povezati, nagraditi in motivirati, da bi tudi mi postali gonilo svetovnega razvoja alternativnih vozil. Pa verjemite, res imamo inovativne in pametne glave, samo nihče ne ve zanje. Znani so pa razni borzni dobičkarji in gradilci trgovskih centrov in igralniških zabavišč, ki naj bi našo deželo popeljali v svetlo prihodnost. Pa temu res verjamemo?
Vključil sem se v nekaj slovenskih inovativnih projektov in ugotovil, da tam, kjer politiki še niso imeli zraven svojih umazanih prstov, še vedno uspešno delujejo naša podjetja, ki v marsičem sodijo v sam svetovni vrh. Optimizem tako ostaja in če se bodo stvari pri nas spremenile, bomo morda uspeli ne le ujeti korak s časom, ampak biti tista država v Evropski uniji, ki utira pot naprej.
Zadnji projekt je bil predelava Smarta za belgijsko podjetje Hallet isolants, najodmevnejši pa športno vozilo Bolt (predelana Mazda RX-8, na cesti od sept.2009), ki zares prepriča s svojimi lastnostmi
Električni avtomobili - kaj to pomeni za porabo energije?
Če bi v Nemčiji (kjer se največ vozijo) vseh 42 mio avtomobilov zamenjali z električnimi, bi poraba el.energije v nemčiji narasla za 16-17 %, od tega večina nočnega toka, saj se avtomobili v glavnem polnijo podnevi in vozijo ponoči. V Avstriji bi se poraba pri prehodu na električna vozila povečala za 8%, izračuna za Slovenijo pa ni nihče naredil, verjetno pa bi bila številka za las višja od Avstrijske. Z nočno elektriko baje že tako ne vemo kaj bi in zato osvetljujemo križišča sredi ničesar, plakate in cerkve, vsi načini skladiščenja in uporabe podnevi (prečrpavanje vode v višjeležečo akumulacijsko jezero) pa so energetsko zelo neučinkoviti (nekaj % izkoristka). Zavedati se moramo dejstva, da JE Krško ali dravske velikanke ne moremo ponoči zaustaviti ali zmanjšati njeno obratovanje, zato je akumulacija te energije v električnih avtomobilih zelo dobrodošla. V Kanadi obstaja celo študija, po kateri bi lahko večje število teh avtomobilov, ki podnevi ne bi bili v uporabi, to energijo vračalo v sistem in tako blažilo dnevno-nočno razliko v porabi. Za tiste, ki imate radi številke: Bolt porabi za 100 km poti s hitrostjo cca 80- 90 km/h 15 kWh električne energije, kar je energetski ekvivalent litru in pol bencina ali 1,3 litra dizelskega goriva. Tudi, če bi vso električno energijo pridobivali iz fosilnih goriv, bi za 15 kWh potrebovali približno 3,3 litre mazuta ali ustrezno količino premoga, upoštevati pa je treba tudi, da so centralni filtri , ki jih imajo TE mnogo boljši od avtomobilskih, pa tudi to, da TE ne deluje "na hladno", kot deluje osebni avto s pogonom na fosilna goriva prvih 5 do 10 minut. Vedeti moramo tudi, da Slovenija iz fosilnih goriv dobiva dobrih 30% električne energije, dobrih 10% pa je še iz uvoza, kjer so fosilna goriva udeležena z neznanim odstotkom, kar pomeni, da pri porabi naše električne energije "pokurimo" za slaba 2 litra fosilnih goriv na 100 km (Bolt, majhen električni avto ustrezno manj). Upoštevati je treba tudi to, da se EV polnijo v glavnem ponoči, ko manjše TE na mazut zaustavijo. Če avto polnite preko fotovoltaične elektrarne seveda odpadejo tudi ti izpusti.
Nadgradnja tega bi bila "pametna omrežja", kjer bi bili
električni avtomobili del elektroenergetskega sistema. Z vzpostavitvijo
pametnega omrežja in hkratne uporabe cca 300000 električnih vozil bi lahko
Slovenija nekaj mazutnih elektrarn ugasnila, novih pa tudi ne bi potrebovali. Se
vprašate kako? Kot veste (ali pa tudi ne) je največji glavobol vzdrževalcev
energetskega sistema neenakomerna poraba. Konice porabe elektrike so podnevi, ko
je priključeno celotno gospodarstvo in tudi vsa gospodinjstva, ponoči (po
22.uri) pa ta poraba močno pade - zato je nočna tarifa nižja. Če bi vsa vozila
polnili ponoči, bi lahko parkirana na delovnem mestu ali doma podnevi služila
kot akumulator električne energije. Če bi operater tem vozilom vzel 2 kWh
energije podnevi, bi razpolagal s 600000 kWh energije za pokrivanje konic in
zato ne bi bilo potrebno poganjati mazutnih in plinskih TE s katerimi pokrivamo
te konice. Seveda bi morali biti lastniki vozil ustrezno finančno stimulirani,
da bi to počeli, kar v praksi pomeni, da bi morali ponoči plačevati energijo po
zzello znižani tarifi, podnevi pa bi za oddano energijo dobili tri ali štirikrat
višjo vsoto. Boste rekli, da je to znanstvena fantastika... pa ni, sistem v
manjšem obsegu že deluje na Danskem in v Kaliforniji, v čisto majčkenem pa nam
deluje tudi doma - ker nismo finančno stimulirani le za demostracijo, da je to
možno.
Za zrak v mestih bi bili električni avtomobili pravi blagoslov: bencinska in dizelska vozila prvih 5 minut, ko še niso ogreta (takih vozil je v mestu večina) izpuščajo v zrak poleg CO2, ki ni strupen tudi kup strupenih plinov, predvsem CO in neizgorele ogljikovodike. Tukaj tudi hibridi niso dosti na boljšem, le Plug in hibridi (ki jih še ni), bi delno reševali ta problem.
V zadnjem času so električna vozila zelo v trendu, zato se je s tem začelo ukvarjati veliko posameznikov in podjetij, marsikdo "lovi" kakšna nepovratna sredstva, žal pa manjka izkušenj in delujočih vozil. Sam sodelujem s podjetji Elaphe, Stoja, Iskra AE in ANET, pri razvoju hibridne ladje Seaway Greenline ter v projektu slovenskega mestnega električnega avtomobila Chebela (Oprema Ravne). Pri drugih slovenskih projektih NE SODELUJEM, zato prosim, da me podjetja in posamezniki ne navajajo kot referenco za svoje projekte in ne objavljajo delov teksta ali slik iz teh strani brez moje privolitve.
If you want to see what is it all about -
The movie
WHO KILLED THE ELECTRIC CAR
Vehicules electiques - French site
Everything about photovoltaics
World energy consumption in statistics
