ČRNA GORA IN ALBANIJA 2006

 Letos se je majhna ekipa AO Domžale s pridruženim članom AO Kranj odpravila proti jugu, da bi združila prijetno s koristnim oz. namakanje ob Jadranski obali s plezanjem v Črnogorskih in Albanskih Prokletijah. Po skopih informacijah, ki smo jih dobili, naj bi bilo na albanski strani Prokletij še veliko neraziskanega. Do leta 1991 je ta država živela v popolni izolaciji, kasneje pa se je začela utapljati v neredu in prav ta del, kjer so Prokletije, naj bi bil znan kot ozemlje brezvladja, za katerega obisk je priporočljivo imeti spremstvo lokalnih zaščitnikov. Tega nam ni uspelo dobiti, zato smo načrte spremenili in se odpravili v Črno goro v njihovo plezalsko in planinsko središče Grebajo (ali Grbajo), kjer so se nekoč kalili Jugo in Bolgarski alpinisti. Dolina je prekrasna, obdana s stenami, zaključuje pa se z državno mejo, ki poteka na višini nekako 1700m.

Imeli smo srečo, saj so nas je v imenu PD Karanfil prav bratsko sprejel njihov predsednik Rifat Mulić in s presenečenjem smo ugotovili, da na tem območju delujeta dve planinski društvi, ki se po svojih močeh ukvarjata tudi z alpinizmom. Po najboljših močeh vzdržujejo nekaj planinskih poti ter majhen planinski dom, ki je njihov ponos. Ta dom so nam odstopili v uporabo, bil pa je idealno izhodišče za okoliške gore. Po prvem obisku gora smo izgubili veselje do plezanja, saj so stene neverjetno krušljive in polne drseče trave, pogosto pa se majejo celi bloki skalovja. Takoj nam je bilo jasno, zakaj je bilo veliko preplezanega pozimi, ko je vsa reč malo zamrznjena. Zelenjava v stenah je prav neverjetna - raste vse do najvišjih vrhov na skoraj 2500m, obenem pa je to gorovje tudi zelo hladno, saj so na Albanski strani ogromna območja večnega snega, pod Karanfili (Albansko ime je Maja Bals) pa je najnižje ležeče trajno snežišče v Evropi na 1600m!

Po dveh dneh so nam Črnogorski prijatelji izdali skrivnost, da je na koncu doline na Albanski strani gora, kamor še ni stopila človeška noga. Njihova odprava je pred 3 leti prišla skoraj pod vrh, kjer jih je zaustavila strma stena. Seveda take priložnosti nismo hoteli izpustiti, zato smo se prvi dan res stabilnega vremena trije že navsezgodaj odpravili proti vrhu. Lokalci so nam opisali potko, ki nas je pripeljala skozi spodnji zaraščeni del ter nas poučili o gibanju lokalne obmejne policije (Črnogorske, ker moč Albanske ne seže v te gore). Na goro smo se povzpeli po podstavku zah. grebena po smeri, kjer težave niso presegale III stopnje, le zadnji raztežaj je bil za stopnjo težji. Na vrhu smo doživeli tisti prvinski občutek prvopristopnikov, naredili sidrišče in se ob vrvi spustili preko zadnjega raztežaja. Osamljeni streli v daljavi so nas opominjali, da je bolje, da pohitimo in se čim prej spet vrnemo v Grebajo.

Pri domu nas je čakala pojedina, saj so člani PD Karanfil tačas speklji jagenjčka, da bi proslavili naš vzpon na vrh. Naslednji dan smo očistili eno planinsko pot na razgledni vrh Karaula, da bi jim vsaj malo povrnili njihovo prijaznost.

Fantje se na dubrovniški rivieri takole pripravljamo na napore	Dekleta pa trenirajo plezanje po Dubrovniku
Med potjo si ogledamo Kotor in preizkusimo toploto Črnogorskega morja	Naš cilj je kraj Gusinje ob Albanski meji
Črnogorsko planinsko društvo Karanfil nam je odstopilo svoj planinski dom v dolini Grebaje, kjer smo imeli zeloo luksuzno bazo.	Dom je majhen, vendar ličen in lepo opremljen. Izgled malo moti velikanski krožnik na zidu...
Če tisto na desni drži, bi moral biti jaz že podoben enemu ljubkemu dojenčku...	V Gusinje smo hodili (oz.se vozili) po nabavo hrane, slaščic in piva
Prva tura je bila Volušnica, naslednji dan pa vzpon na Očnjak	Jasna dobi tudi v Črni gori tedensko dozo arcnij
Pogled na Karanfile (Maja Bals) iz Očnjaka. Stene so v bistvu viseče trave...	Počitek v baznem taboru ali "po bitki"

Na koncu doline je naš cilj - še neosvojen vrh Maja Koprishtit, za katero smo najprej mislili, da je Fortit. Vrh nas je pritegnil takoj, ko so nam naši črnogorski prijatelji povedali zanj. Neosvojen je bil pa zato, ker je pomaknjen preko meje z Albanijo. Navsezgodaj naslednje jutro se trojica odpravi "po Krpanovo" preko meje

Prvi sončni žarki so nas ujeli na zeleni livadi preko katere teče Črnogorsko-Albanska meja

Naprej

Naši prijatelji iz Gusinj in Plava

Alpinistični odsek Beograd

Prokletije

Zapis izpred 100 let