ČRNA GORA IN ALBANIJA 2006

 Druga stran


Pogled v daljavo albanskih Prokletij, kjer lahko srečaš le kakšnega divjega lovca opremljenega s Kalašnikovim (kateremu se je po nasvetu lokalcev bolje na daleč ogniti)

Rožice rastejo povsod - tudi v sredi stene

Sredi večinoma popolnoma podirajoče se stene nas včasih preseneti tudi kakšna lepa plošča. Soglasno smo ugotovili, da Slovenske stene sploh niso krušljive...

Detajl je tik pod vrhom in če ne bi bil ves podrt in lomljiv, bi bil celo lep...

Vsi trije prvopristopniki - kot v Kugyevih časih, le da v Albaniji. približno toliko kot nas loči od Kugya, loči Albanijo od ostanka Evrope. Kdo ve, kako se ta vrh zares imenuje: Maja Fortit ali Maja Koprishtit??

"Naša" dolina Grebaja z vrha Maje Koprishtit (ali Fortit)

Pri domu so nas đe čakali Črnogorski prijatelji, pečeno jagnje, pivo in obvezno šilce rakije

Samotar kljubuje času

Vrh Maja Koprishtit (napisi so napačni, ker smo mislili, da je to Maja Fortit...) 2475m z vrisano smerjo IV/II-III 260m. Sestopili smo ob vrvi in si pri tem na glavo podrli skoraj pol gore

Zadnji dan smo se vzpeli na vrh Karaula, kjer je lep pogled na okolico

Pri tem smo očistili planinsko pot, ki je bila že malo zaraščena in se igrali markaciste brez risanja markacij

Planinski dom PD Karanfil je bil najbolj luksuzen bazni tabor doslej, dobili pa smo tudi potrebne zemljevide, skice in vrisane smeri


Tole je pa prava Albanija - kraljestvo Mercedesov na zluknjanih cestah. Severni vstop v Skadar...


Albanija je res dežela gobic, ki pa so žal premajhne, da bi služile čemerkoli drugemu, kot priročnim poljskim straniščem


Čakanje in nered na Albansko Črnogorski meji sta nas vrnila nekam daleč nazaj v socialistično zgodovino


Na povratku smo obiskali še slapove Krke
 

Naši prijatelji iz Gusinj in Plava

Alpinistični odsek Beograd