Vsak prebivalec Zemlje (v povprečju seveda, Indijanec v Andih najbrž manj kot prebivalec New Yorka) letno porabi energije v ekvivalentu dveh ton rjavega premoga. Pri tem je mišljena tako poraba energije za ogrevanje in prevoze kot tudi energija, ki se porabi za izdelavo skoraj vsega, kar veselo kupujemo, uporabljamo in na koncu zavržemo. Rjavi premog omenjam, ker si kup lahko lepo predstavljamo v nasprotju s KWh električne energije, ki so volumsko težje predstavljive. V naši podalpski oazi se bližamo šestim tonam premoga letno in večino te energije pridobimo iz nepovratnih virov (fosilna goriva). Če bomo tako nadaljevali, bomo v bližnji prihodnosti požgali vse zaloge mineralnih goriv, kjer je ujeta energija sonca več sto milijonov let. S hitrim dodajanjem te energije v okolje bomo nepredvidljivo spremenili klimo na Zemlji, poleg tega pa bomo naše potomce obsodili na življenje na izropanem in do konca izkoriščenem in onesnaženem planetu. Zato je na nas vseh, da spremenimo najprej svoj način življenja in postanemo odgovorni do naših potomcev.

Ta hip živi na svetu toliko ljudi

Cena surove nafte (sod = cca 160 litrov)
Graf kaže mesečno gibanje cen, če kliknete na 1q kaže zadnje trimesečje, 1y pokaže gibanje cen zadnje leto, 5y pa zadnjih 5 let

In kako narašča poraba energije

Kako se gibajo povprečne temperature na Svetu od 1880 dalje

Takole izgleda naša "solarna" hiša


Zgradbe, predvsem poslovne novogradnje, bi lahko vsebovale v arhitekturi solarne celice, ki bi lahko pokrile vsaj del naše žeje po energiji.


Naša osnovna ideja je solarna mobilnost: vožnja z električnimi avtomobili, ki se napajajo preko fotovoltaične elektrarne. To je možno že z današnjo tehnologijo, kar smo dokazali v praksi !


Solarno prezračevanje na našem nekdanjem avtu. Ali res tako nujno rabimo klimatske naprave???


Kolo kjer nogam pomaga elektrika, proizvedena iz solarnih celic in shranjena v NiMh akumulatorjih

Mi smo kupili razbit Toyota Prius (hibridno vozilo- pol električno, pol bencinsko), ga popravili in sestavili, sedaj pa preizkušamo nadgradnjo obstoječih akumulatorjev:

V prtljažnik in na spojler smo vgradili 30 W solarnih celic, ki sicer ne poganjajo vozila, nekoliko pa zmanjšajo potrebo po vklopu motorja z not.zgorevanjem. Ker ta avto nima alternatorja,  se 12V akumulator polni iz 208V sistema, kar pomeni še eno dodatno pretvorbo energije (in s tem povezane izgube). Jeseni 2009 smo Priusa spremenili v Plug-in oz vtični hibrid

Prius sicer porabi znatno manj goriva, kot standardna vozila, vendar hibridi, vodikov pogon, električni avtomobili ipd. niso rešitev težav, v katere bomo zabredli. Edina rešitev je sočasna uporaba alternativnih virov in sprememba mišljenja in obnašanja nas samih. Zakaj nekateri kupijo 2 toni težak terenski avto s 150 kW motorjem, potem pa se z njim vozijo v službo, kar bi lahko naredili tudi s precej bolj ekonomičnim vozilom ali celo z javnim prevozom? Je to zgolj zdravljenje kompleksov? Ego? Norost?

Predelai smo Renault Espace (model 91-96) na elektriko oz. v PHEV, to je hibrid, ki pa se polni z elektriko iz zunanjega vira in ima možnost zgolj električne vožnje. na daljše razdalje deluje kot hibridno vozilo. Uporabljali smo ga dve leti, sedaj se vozimo s čisto električnimi avtomobili

Ali res potrebujemo tole:

Ena večjih energetskih porab naše civilizacije so prevozi. Ko izračunamo, da v povprečju prevozimo 30000 km letno, kar znese približno 3 tone (ali 3 kub.m) goriva vidimo, da naravi jemljemo nekaj, kar nam ne pripada in da bomo v 100 letih našim potomcem porabili vsa fosilna goriva, Zemljo pa spremenili v toplo gredo. Globalno ne moremo dosti spremeniti, ker Svetu vladajo naftni lobiji, ki imajo svoje interese, lahko pa kaj naredimo na svoji osebni ravni. Konec koncev tudi od naših vrlih politikov ne moremo zahtevati, naj podpirajo ekološke in varčevalne programe, če se sami niti približno ne obnašamo tako, da bi jim lahko bili za vzor! Le malokdo ve, da je prvi dizelski avto gospoda Diesla vozil na arašidovo olje in da je še naslednjih 10 let vse dizelske avtomobile poganjalo rastlinsko olje. 
Več o biodizlu

Kako na to reagirata politika in zakonodaja