AO Domžale
AO Domžale
Domov | Osebni podatki | Včlanitev | Neprebrana sporočila | Člani | Iskanje | Pogosta vprašanja (FAQ)
Uporabniško ime:
Geslo:
 Vsi forumi
 Vzponi članov AO Domžale
 Naši Dolomiti-tabor

Note: You must be registered in order to post a reply.
To register, click here. Registration is FREE!

Velikost zaslona:
UserName:
Password:
Zapis: MastnoKurzivnoPodčrtano Sredinsko poravnano Vnesite povezavoVnesite elektronski naslovVnesite sliko Vnesite kodoVnesite citatVnesite spisek Vnesite smeškota
   
Sporočilo:

* HTML je vključen
* Posebni znaki
so vključeni

 
Način:
Želim vključiti svoj podpis.
     
P R E G L E D     S P O R O Č I L   V   T E M I
Jasna Ne vem, kaj je povzročilo slabo vreme v času našega tradicionalnega tabora v Dolomitih: menjava vodstva ali globalno segrevanje, dejstvo je, da nam letos ni šlo prav na roko.Najbolj pogumna Mojca in Aleš sta sicer odrinila na pot že sredi prejšnjega tedna in pošiljala vzpodbudna sporočila,Sandra in Dule sta jima sledila in se nista pustila odplakniti, no ostali bolj plašne narave pa smo se prikazali v naši"Raketi" šele v ponedeljek.Izkoristili smo oba dneva z odličnim vremenom, v četrtek pa so nas spet strašili nizki oblaki in nič kaj obetavna vremenska napoved.Pa smo se razdelili: pogumni so šli plezat, plašni smo pa spakirali in se v nalivu odpeljali proti domu.
Udeleženci tabora: Mojca in Aleš, Sandra in Dule,Tanja, Maša in Johny, Hrustki, Pečjaki+ Nejc Šter in Miha Triler.
Opravili smo naslednje vzpone:
1.dan
Julija in Nejc: Alvera V+/IV-V,360m
Jasna in Maja::Alpini III-IV, 340m
Andrej in Miha:En coulisse, 340m
Andrej in Miha Camino sud ovest z varianto V,230m
Bogdana in Lado: Alpini III-IV, 340m
2.dan
Andrej, Miha, Jasna: Alvera V+/IV-V, 360m
Julija, Maja in Nejc: Punta alpini-spigolo sud V/IV, 240m
Nejc, Miha , Andrej potegnili Trilčijevo varianto v Camino Sud-Ovest (Čevljarska smer). So hoteli novo smer, pa so v zg.zajedi kline našli...
Bogdana in Lado:Ada V A0/IV, 410m


becka Mi smo se pa zavoljo najine mladine odpravili v Paklo. Tudi tam nas je prvi dan pralo, drugi dan nas je sušila burja, potem je posijalo sonce, še posebej za naju z Bečkotom. Dobili smo namreč enodnevni obisk, ki sva ga izkoristila za varstvo otrok.Splezala sva Dr. Frankenstiin-a z Aigor-jem in ob 8. že pospremila Mežnarje naprej proti Hvaru.Potem nam je ostalo le še dopoldansko čofotanje v morju in popoldansko hlajenje in pretegovanje v kanjonu.Tudi Urban je ob budnem atijevem spremljanju in ob zgražanju mimoidočih turistov splezal svojo prvo frikovsko smerco. Upam, da nam bodo drugo leto Dolomiti vendarle namenjeni!

Jasna Bravo UrbanPa čestitke, da vama je uspelo organizirati varstvo

AndrejP Nekaj slikc:
http://www.ad-pecjak.si/Dolomites/Dolomiti08.htm

Andrej P.

Ales Ja teli Dolomiti so letos resnepredvidljivi.Z Mojco sva n-krat usla nevihti, dqnes pa nam skupaj s Kalisniki ni zneslo.Roka in Meto je pred 2 tezkim cugom napralo v Spigolo del Vello, Cima dell Madona, da sta komaj izplezala.Mi2 sva premocena cakala na vrhu, delala pocepe itd.No hvala bogu je dez nehal in smo lahko sestopili - 1,5h abzajlov in iskanja poti - hvala bogu za oznake.Sedaj vedrimo na Refuggio dell Vello in cakamo da dez mine.
Vceraj pa je bilo cisto nasprotje.Smer Decima v Moiazi, z easy dostopom/sestopom. Res lepa smer v beton trdni skali s previsnimi 5icami in salcami, ki jih na stenci ni.
Tokle, vec ko se vrneva.

Sandra Sicer z gromozansko zamudo, pa vendarle ... Tudi z Duletom sva v Cortino prispela v fascinantnem nalivu. Zjutraj sva se nadvse razveselila Aleša in Mojce, ki sta imela tendo. Vecina obrokov je potem potekala pod večkapno ponjavo velikosti reda 3 x 3 metre. Polovica vedrujočih (=tistih, ki smo vedrili) je lahko sedela, za vse stole ni bilo prostora.
Prva dva dneva sta minila ob sprehodih okoli Falzarega in na Monte Piano. Dva dneva lepega vremena pa sta nama namenila super plezarijo. Imen se ne spomnim natančno, ena smer je bila nekaj podobnega Kulisi v Col de Bois, druga pa Via del projektili v Lagazoi.
Zvečer smo trenirali pantomimo. Tabora se je udeležilo 18 ljudi manj kot lani, če upoštevamo tudi podmladek. Največja faca na taboru pa ostaja Cerarjeva Masa.

Sandra Groselj

Tanja Končno je tudi nama začel delati internet, tako da se z zamudo javljam tudi jaz. Aleškotu in Mojci ter Duletu in Sandri gre zahvala, da sva letos z Johnyem v Dolomitih sploh kaj splezala. Prvi dan sta me Aleš in Mojca vzela v navezo in smo šli plezat lepo in neopremljeno petico, Drugi dan sva od njiju z Johnyem dobila zeleno luč in sva popoldne splezala Paolo Amadeo; tretji dan pa smo vsi mislili, da bo začelo deževati; bilo je megleno, zabasano in zatlačeno, zato se nikomur ni šlo plezat. Pa sem si mislila: bolje plezat v malo mokrem kot pa čisto nič plezat; pa še Sandra in Dule sta se javila, da bosta Mašo peljala h konjem; zato je padla odločitev in sva šla z Johnyem v varni Klaine Fazarego v Sud kante. Dež je počakal le še toliko, da sva brzinsko odbrzela čez smer do avta. Hvala ti vreme! Ter še enkrat hvala Mojci, Alešu, Sandri in Duletu.
Sicer sem upala, da bo še kaj vremena in da bom šla mogoče kakšno smer plezat tudi s svojimi Kranjčani..Bo pa drugič bolj lepo, a ne?! Vzdušje v taboru je bilo zelo prijetno, ljudje so s pantomimo pokazali svoje skrite igralske talente (kdo bi si mislil) in bi lahko mirne vesti konkurirali marsikateremu znanemu igralcu.
Kranjski odsek se je izkazal tudi v izredni nočni vzdržljivosti ter polnim košem smeha kar tako, da smo se potem še vsi smejali.

RokK Raz tančic je ostal najin dolžnik, vsaj kar se vremena in posledično lepote plezanja tiče.....in tako je padla odločitev(že po sestopu), da se bomo tja še vrnili.
Rok,Meta

Mojca Šefica pravi, da moram napisat. Ekola:

V Dolomite sva se odpravila 8.7. (takoj po Aleševem izpitu). Najprej sva se odpravila v Sello. Prišla sva po fronti, zato je bilo v najini prvi smeri – Kasnapoff, V-, 300m zelo, zelo mrzlo. Prste na roki sem si ogrela šele ko se je stemnilo. Naslednji dan sva želela zlesti Vinatzerja v tretjem stolpu, a so bile pred nama že 4 naveze. Brez rezervnega plana sva nato zlezla edino smer, ki je bila še frej (in v okviru najinizmogljivosti), Fiechtel, V-, 150m. Zaradi mraza, sva se odločila, da tudi tretji dan plezava raje na jugu, pogledat sva šla mogočno steno Piz Ciavazesa, smer Rossi – Tomasi, IV+, 250m. V soboto je bilo napovedano slabo vreme, a sva se zbudila v obetavno jutro in naskočila sva znamenitega in spoliranega Trenkerja, V, 180m. Obljubljen dež je prišel šele okoli 19.00, ko sva se že odpravljala proti Cortini D'Ampezzo.

Naslednji dan sta naju v taboru čakala Dule in Sandra in skupaj smo vedrili celo nedeljo in večino ponedeljka. V torek sva povabila Tanjo, da se nama pridruži v Lastoi di Formin, smer Irene, V, 210m. Uživalska plezarija, da ji ni para! Sreda je bil D day glede vremena. Vstala sva zgodaj, napadla Comicijev raz v Malem Falzaregu (V, 210m), ob 11 sva že pazila Mašo, da sta Cerarja lahko zlezla Paolo Amadeo. V četrtek so eni scagal, mi2 pa sva se pridružila Cerajrema v Malem Falzaregu, zlezla sva smer Ghedina Direkte, V, 230m.

V petek sva ostala sama v taboru, vedrila pod tendo in gledala tekmovanje v preskakovanju ovir. V soboto sva se odpravila v Tofano, Dritte kante, V, 650m, a sva kljub lepemu vremenu nad Cortino plezala cel dan v megli. Vidljivost se ne na trenutke celo povečala na 50m, tako da sem tu pa tam videla Aleša na štantu. Smer je verjetno lepa, če jo plezaš v suhem, meni pa bodo ostali v spominu le mokri in mastni grifi. Tudi za nedeljo ni obetalo nič dobrega, zato sva jo mahnila v preverjene 5 Torri – Torre Grande, Diretta Dimai, VI+, 150m.

Čas je bil za premike. Drugi del najinega dopusta je bil namenjen raziskovanju ostalih delov Dolomitov, dostopi, možnosti plezanja in podobne zadeve. Odpeljala sva se preko Agorda pod Civetto. Opravila sva dostop do Reffugio Vazoler, plezala pa v Torre Venezia, Andrich – Fae, VI-, 320m. Ogledala sva si tudi dostop in sestop s Torre Trieste in še nekaj ostalih stolpov v okolici. Prestavila sva se na vzhodni del pogorja Civetta, na Passo Duran. Tam sva se dobila s Kališnikoma in naslednji dan smo plezali v Moiazzi, smer Decima, V+, 400m. Prava lepotica! Še isti dan smo se prestavili v pogorje Pale di San Martin. Po dve urnem dostopu smo bili ob desetih zvečer na Reffugiu Madonna. Zjutraj smo vstopili v znameniti Raz tančic, V+, 400m. V zgornji polovici smeri je na sosednjem hribu začelo bliskati in grmeti. Mi2 z Alešem sva izstopila ravno ob prvih kapljah dežja (ob 12.00). Rok in Meta pa sta obtičala pod zadnjim detajlom, 2 raztežaja pod vrhom. Rok se je pogumno prefajtal čez, Meta pa je zaradi pomanjkanja moči in premrzlih rok uporabila svoje znanje prusikarjenja. Midva sva medtem na grebenu pridobivala izkušnje z Elijevim ognjem. Rok in Meta nista imela pojma, kje je sestop in zato sva jih čakala na vrhu. Po adrenalinskem in zaskrbljenem čakanju smo se končno vsi štirje premočeni in premraženi sestali na vrhu in po uri in pol sestopanja z mnogimi abzajli prišli nazaj v kočo.

Zaradi slabe napovedi v prihodnje in zaradi mokre opreme sva se odločila, da Dolomite predčasno zapustiva.


Valerija Čestitke vsem, ki niste obupali nad vremenom (tko kot mi2 ), vztrajali in vsaj nekaj lepega splezali. Čist prov mi je..."Kdor ne reskira, tud ne profitira".

AO Domžale Andrej Pečjak Pojdite na vrh strani
Snitz Forums 2000