Zgodovina AO Domžale

Zapis izpod peresa enega prvih članov Avgusta Orehka:

Med vojno sem se pri 15 letih udeležil zimskega vzpona (28.2.1942) na Grintovec. Pri tem doživetju sem spoznal, ob težavnosti zimskega vzpona, zahtevnosti vztrajnosti in lepote vzpona in svobodo, ki jo nudi ta način planinstva. leto kasneje tudi zimskega vzpona na Stol in tako se je začelo.

leta 1947 sem se udeležil alpinističnega gorskoreševalnega tečaja v Krnici, ki ga je organizirala PZS in predvojni alpinisti. Spoznali smo praktično uporbo vrvi, klinov in derez in preživeli pod Poncami nekaj čudovitih dni in tovarištva.

Moje prvo službeno mesto je bilo v osijeku v Tovarni lanu in konoplje. Ravnica, kamor nese oko, zato je bilo hrepenenje po gorah še večje. Izdelati sem dal, pri tukajšnjem vrvarju, dve plezalni vrvi po 30 m in eno 40 m dolžine. Bile so težke ampak močne in prva "materialna osnova" bodočega alpinističnega odseka v Domžalah. Pred ustanovitvijo PD sva v poletni sezoni z Janezom Jerovškom preplezala v zahodni steni Planjave Brinškov kamin, ki prereže celo zapadno steno. Uporabljala sva pravilno varovanje, uporabljala kline in ker so prišli v poštev tudi prvi elementi gvozdenja v poči.

Drugi vzpon je bila Bavarska smer v triglavski Steni, za tiste čase zelo težavna, nato pa še Slovenska s Prevčevim izstopom. V Kamniških Alpah pa še severni steber Skute in raz Kalške gore.

Jeseni 1948 je prišlo do ustanovitve PD Domžale, kjer je kot delegat PZ Edo Deržaj pojasneval pomembnost alpinističnih odsekov, katerega smo na ustanovnem zboru tudi ustanovili.

Marca 1949 smo organizirali prvi alpinistični tečaj v Krnici, kjer smo opravili lažje vzpone (Oltar, velika Ponca, Mala Ponca, Široka peč). Tečajniki, ki so se udeležili: Janez Jerovšek, Avgust Orehek, marko Vidmar, Mitja Zupančič, Zdene Varšek, Pavle Grandovec, Janez kožar, France Rihtar, Dušan Robič, Janez Nered, Milan Grandič in France Grandič. Naslednje leto smo organizirali še tečaj na Kamniškem sedlu, kjer so nam bili v pomoč Jože Govekar, Silvo Vidmar in Janez Zupet. Obdelali smo smeri na bližnjih vrhovih III. in IV.stopnje, v severni steni ojstrice pa 3.ali 4. ponovitev Herletove smeri.

Na tečajih smo menjaje predavali in diskutirali zgodovino ter pomen in razvoj alpinizma, tehnično varovanje, posamezne probleme v zvezi z vzponi v Centralnih Alpah. V zvezi s takšnim pogledom in pri zelo pogostem alpinističnem udejstvovanju v Kamniških in Julijskih Alpah ter spoznanju gorske prirode iz estetskega in etičnega pogleda in doživetja v gorah nam je takšen pogled na svet približal tudi ustrezen svetovni nazor s te plati.

Člani našega odseka smo se leta 1952 udeležili tudi odprave PZS v Goessause - smer Rosskuppenkante.

- zimski vzpon na Watzman in spust z vrha s smučmi
- Hohegoll
- Grossglockner
- Mont Blanc

Med težjimi vzponi so bile poleg omenjenih preplezane še naslednje smeri:

V Triglavski Steni

- Nemška dolga
- Zimmer Jahn
- Gorenjska (Ladja)
- Jugov steber
- Čopov steber

Jalovec:

- Hornova (zimski vzpon)
- Raz Jalovca
- Comici

Načelnik Alpinističnega odseka je bil Janez Jerovšek, nato pa Dušan Robič

Člani AO smo tudi na ostalih področjih sodelovali v planinskem društvu in tako očitno ustanavljali tradicijo planinstva in alpinizma na Domžalskem področju